hodim po ulici
tema je
nobena svetilka ne sveti

objet parcek
na klopi v parku

sprasujem se
si to ti?

si nasel svojo sreco?
je ne bos izpustil iz rok?

solze mi tecejo po licih
cas se je ustavil

a vendar

tavam
zgubljena
v teme tisini

use se odvija
v pocasnem posnetku

zaprem oci

in poslusam valove

butajo ob skale
na katerih sva stala

se letos
to poletje

niso se zlomile

zakaj sva se midva?

ko te najdem
tebe
ki si pravi
te stisnem k sebi
mocno
te ne spustim
zadrzujem dih
da se ne bi zbudila

zacutila
da spet
sem se sama zbudila

brez ljubljenega tebe
ob sebi

ki si odsel
brez pozdrava

sredi noci

z napol praznim kovckom
in kljuci v roki

z razpeto srajco
skustranimi lasmi

s strahom
a odlocnostjo v oceh

kam si odsel?

se zbujas
srecen ob drugi
poslusas otroski smeh
zvok risank iz dnevne sobe
vonj kuhanega kosila
omamo pomladi
v svoji beli hisi
z novih avtom
zavezano kravato
vozis previdno in pocasi
ker imas dovolj casa
da prides pravocasno v sluzbo?

jaz pa se vedno tavam
iscem tebe
iscem tebe v sebi

te poskusam izruvati iz svojega srca

a ne morem

razum mi pravi
drugace
kot srce

bodi
bodi tam
srecen
ne oziraj se nazaj

name
na rusevine
ki so ostale za 'nama'

na svojo nekdanjo ljubezen
ki si ji govoril
da bi zanjo naredil vse

bodi
bodi tam

a prosim

ne pozabi name

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---