kos
Od camille   

izgovorila bi tvoje ime!:
ustnice mi otečejo in sem  
cvileča agonija kosa, padlega iz
gnezda. ne maraš žensk z
zabuhlimi obrazi; sam si
preobilje grešnih tišin in me
naj te odnašamo v svoja čustva

s konice jezika, ki ga ob
idiličnih lunah ovijaš okrog

svojega, se prepuščaš toku

mojega nemira v poželenju,
mokriš poljube žilavih dojk
srčevega nezavetja in se izogibaš
globokim kostanjem – pokrivam jih
prav zaradi tega.
in sem čiv čiv čiv
majavih se tal.
ko prideš, me teptaš?
ko prideš, me odneseš zavito

v brisačo,

toplo od spogledov

in milostne reke.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!