Od mathea
|
Hitijo ptice pod nebo, da bi ušle pogledu, ki žejen srka izpod peresa drhtečo tekočino izjokanega očesa.
Hitijo ptice pod nebo, da bi se ujele v veter, brez muke, da bi poletele, v vrtincu večne ceste pesmi pele. Hitijo ptice pod nebo, odprtih kril, zaprtih kljunov. Jim reze hladen zrak v obraz prečudovito kameniti izraz. Komentiraj pesem na forumu. (4 komentarjev)
|