Spet dežuje.
In v meni je nemir,
ki kot neurje sredi oceana
čaka. Zato prepir.
Prepir, ki smrtna je obsodba.
Ne zame, temveč za ostale.
Kajti jeza, groma, bliska godba,
ne čaka, išče temne si kanale.
In snuje.
In sreča nikdár več ne bo dana.
Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
