Zakaj zatiskava si oči
in upava na rešitev,
ki bila bi odrešitev
najine ljubezni?

Zakaj si ne priznava,
da preteklost nama
sedanjost žre in žge,
da ne moreva več mimo?

Zakaj trpinčiva se
v čustvih najinih,
ki so, a že davno
močno poškodovana.

Poglejva si v oči
in rečiva si,
da ljubiva se,
ali pa odidiva.

Kolikokrat si
rekel, da brez mene
ne moreš.
A bežiš od mene.

Kolikokrat si rekel mi,
da ljubiš me,
drugi dan si me
sovražil.

To je igra naju dveh,
ki polna sva prask,
ko se po bojišču ljubezni,
tako hendikepirano gibava.

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)

---