Kakor sipina
praha,
ostanek povprečnosti
in sijoč obenem,
segaš z roko
v meglo ...

Nikoli enak
boš nezamenljiv
v svetu “enakosti”
preprost in
večen ...

V neskončnem
dimu zijaš svojo
misel in sanjaš
o rosnem jutru ...
neponovljiv si
smisel omame ...

Komentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev)

---