Vse skupaj vrži
med pomije!
me spomni
glas iz daljave
spotikala sem se
po starih
kamnitih stopnicah
do največjega
pujsa
in z užitkom opazovala
kako so moji
neprebavljivi
ostanki hrane
iz mojega krožnika
izginjali v njegovem
hlastanju in
kruljenju.
Kako preprosto
in lepo je bilo
to otroštvo
tetin pujs
je preprosto
pojedel vso
neprebavljivo
hrano in se primerno
odebelil do
naslednjih kolin
o kako pogrešam
tega pujsa.
Le kam bom
sedaj z vsemi
mojimi
neprebavljivimi
občutki in željami?
Med pomije!
mi šepeče daljni glas
a ni ga največjega
pujsa da bi
prežvečil to nesnago.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.