Napisal/a metadon, v petek, 21. okt. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Veter vonj veselo vrti,
sence sloneče s soncem cvetijo,
deviško dekle dišeče,
pod plastjo prosojne plavine,
poglede prekratke prostovoljno mi meče.

Na levi lovi lenoba me lastna,
v zaliv zlato zeleni me preganja,
hlastno hrepenenje po hladni vodi,
mi odganja hitenje, misli ter čas vztrajno kratijo.

Morje je mirno za čut mrtvilo, meja med mrkom in milino.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)