Tercine (zložene pred zrcalom)
Napisal/a matejkrevs, v nedelja, 09. okt. 11
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Z ustnicami, zažrtimi v led,
tako hladno kot zdaj
mi ne govori več!

Ne s to rastočo snežno kepo
v grlu, ne s tem jezikom,
mravljinčastim od molčanja.

Saj vem vse, pravdobro te poznam-
pesem ti drhti v ustih, pesem,
ki te je grela, ki ti je pela...

Besede, ki se nočejo zaceliti,
ki se v zatohlih pogovorih še vedno
oklepajo svojih pomodrelih zlogov.

Čas je, da jih prezračiš,
čas je, da jih prekrvaviš,
da jih obudiš k življenju.

Glej, spet se ti vračajo, zimzelene,
spet se ti vračajo v srce, že pojejo,
slišiš? Že odmevajo po vrhovih.

Zdaj pa se vsenaokrog kruši sneg,
plazovi se ti približujejo,
neizogibno, neizogibno.

Z ustnicami, zažrtimi v led,
tako hladno kot zdaj
mi ne govori več!


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!