Kronika
Od Maja Živanovič   

Kronika časa od rojstva do dne,
ko nehaš pisati in se končno ozreš
čez ramo, objameš s pogledom nebo
in vidiš za sabo vse, kar je bilo,
kar loči od vseh te ostalih ljudi,
to tvoje življenje, te tvoje sledi,
ki puščajo lastni koraki jih v tebi,
rane, ki v času zadajaš jih sebi;

kronika časa od rojstva do dne,
ko nehaš pisati in strgaš iz nje
svoje življenje stran za stranjo
in konec prepišeš s svojo krvjo.

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!