Ko beseda zastane...
Od Amadeus   

Nekoliko mraz je, kajne?
Privij se k meni,
da tvoje toplo telo
segreje moje.
In moje telo segreje tvoje.

Pridi, že misel na bližino
tvojega telesa ob mojem,
mi zavre kri in telo takoj
nekaj stopinj pridobi.
Naj ti del tega podarim.

Kako si topel.
Kako dišiš.
Kako mehak si.
Ni več mraz, kajne?
Kako bo le... 

Ej, še bliže pridi,
da začutim te v celoti.
Da začutim vsak najmanjši
del tvojega telesa.
Obleči se v golo kožo.

Kako topel si.
Daj, zašepetaj mi kaj na uho.
Nežno, da v notranjost
pošljem tvojo dušo.
Podari mi tvoj raj.

Kako toplo mi je sedaj.
Žejna sem. Poljubi me!
Združi se z mojo mehkobo,
počasi grizljaj mi srce.
V večnost pošlji ta poljub!

Tako toplo je že!
Osveži mi telo.
Popelji svoj jezik
mi po vseh poljanah.
Da le ne zgorim!

Pogasi vse kotičke
mojega telesa,
plamen v sebe ti pogoltni,
zmaja v sebi si nahrani,
in izbruhni ves ta ogenj.

Kako lepo je.
Tako dišiš.
Pačakaj,
da posrkam vase
ves tvoj duh.

Kako prijeten okus,
topiš se mi v ustih.
Vsak košček tvoje kože
hočem okusiti,
hočem te imeti.

Tako vroče je.
Pridi gor,
ne morem več.
Prodri vame.
Daj mojemu telesu hrane.

Bruhaj ogenj.
Pogasi me.
Gorim.

Besed več ne lovim...
Le užitkom zdaj se prepustim...

Tako toplo je...

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)


 

 

 




 






Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!