Sonca sij, mrtvaškobled. Veter smuka velo listje. Na porumeneli svet zgrinjajo se senčne lise. Pust in temen gozd se zdi, v krošnjah ždijo črne ptice. Zvon žalobno se glasi iz oddaljene vasice. V ribnik kamen zdrsne tih; mir skali se v globini. Na zasanjani gladini zamiglja zlovešč privid.
Povejte svoje mnenje prvi!