Pomladno sonce raztaplja sneg,
drobne kapljice izgubljajo se,
žejna zemlja pije..
Gnoj za siromaka,
so rekli nekoč!

Topli žarki skozi preluknjano snežno odejo,
življenje budijo.
Poglej drobnega zvončka cvet,
teloh, mačice...
Srce se opija,
vonj pomladi prebuja.
ŽIVIM!
Upam, ker živim.
Glej oblak,
sonce zakriva.

Bo spet samo gnoj za siromaka?

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---