Napisal/a Veronika, v torek, 28. dec. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kot da je ni, a jo čutim.
Z nasmehom skrivam skrivnost njeno,
Skrito pretvarjajoč da nisem ujeta
V globine ki posrkajo, a ne spustijo.

Kot da je ni, a vem da obstaja.
Napolnjuje sleherni kotiček uma, srca.
S kremplji pošastnimi ne pusti blizu
Nikomur, niti meni da bi se rešila.

Kot da je ni, a se bojim,
Da mogoče je bitka zgubljena,
Da nikoli ni bilo niti upanja za zmago,
Kot da je vse vnaprej bilo zapisano.

Kot da je ni, a me ohromljuje.
Pušča le priprte oči, le del diha da delim,
Le del utripa da se čuti, le del mene da živi.

Kot da je ni! A vem da obstaja...praznina!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)