Napisal/a tomm, v sreda, 13. okt. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Dvigujem si zavest
iz prepadov umskega nasilja,
saj ne pozna meja
v poteh krvavega ožilja.

Me hrani vest,
ki z rojstvom mi je dana,
jo čuvam za prekletstva,
katerih hlad je kot jutranja slana.

Ta dvojnost,
katerih moč je ves čas v meni
ponuja sveto slast kaljenja,
ki me spreminja v dobroto,
za čas ponovnega rojenja.

Vsak se rojeva dvakrat v telesu,
a vmes se le odloča,
v kakšnem stanju bo njegova duša,
pri zadnjem izdihu ponovnega rojenja.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a thorn, v 02-11-2010 20:28, 1. Zanimivo Zanimiva tematika,odlicno interpretirana..filozofija v poeziji!