Napisal/a MirnaVolk, v ponedeljek, 20. sep. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Utapljam se
v večernem soncu
polnem nevidnih senc

brez obraza
ne zaznam jih več
jih je toliko, da
počasi tonem v njihovi črnini,
ki mi leze v oči,
gleda v ušesa
zastira slepečo oranžnost.

Rožnata stena
se zdi zavita
v davno, davno preteklost.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a Egoist, v 19-10-2010 12:06, 1. Potop Sicer si predstavljam malo kaj mi pesem sporoča, ker poznam tvoje pesmi, ampak vseeno nisem prepričan, da vem za kaj se gre Mi je pa všeč kako pesem teče in kakšne besede si izbirala. Simpatično. Egoist   Objavil/a ajda, v 19-10-2010 15:52, 2. Potop Vedno je dno in želja odgnati se od dna, mislim, da se tvoje oči še spogledujejo z rožnato steno, ki si jim dodala vonj svežine.     lp, ajda   Objavil/a MirnaVolk, v 25-10-2010 08:14, 3. Potop Ja včasih nam je tako, ampak Ajda imaš prav - se res spogledujem z rožnato, kar naprej. lp, mirna   Objavil/a Garfield, v 22-01-2011 17:06, 4. potop vrne me nazaj v otroštvo ko sem pri babici izbral rožnato sobo ...smešno .. sestra je izbrala plavo...  prvi del me pa spomne na poletne večere ko sem gledal zahod...in tako sem se sam potopil za trenutek