Odtisnila si jutro
in zbledela v samoti
ko si plavala v penah
pozabljenega oceana
in s svojega telesa
praskala ostanke
školjk prisesanih na
tvoji razboleli koži
nisi se zbudila ob
dotiku raskavih skal
podrgnila si svoje
dlani na mahovju
in pulila drobce
z njegovih lačnih ust
ki so kričala v temi
in te odlepila od vrat
ko si hotela vstopiti
v njegovo drobovje
ni ti ponudil rok
ovitih okoli tvojega telesa
z otipom pijavke
in lačne hobotnice
odrinil te je
razletela si se
na ostrih čereh
in zakrvavela morje
še te okuša in vonja
ti zapiraš ugasnjene oči.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (7)
Objavil/a tomm, v 08-08-2010 07:02,
1. Ugasnjeno
Verjetno si iz sna pobrala to globoko razrvanost podzavesti, ki opominja naj se vendarlw umiri srčna plat tvojega bitja.tomi
Objavil/a ajda, v 08-08-2010 17:16,
2. ugasnjeno
Ne vem, kaj bi bilo če bi se srce umirilo, verjetno to ne bi bila več jaz, morda je to ravno tisto, kar priganja, poganja, da SI). Hvala za komentar!
lp, ajda
Objavil/a felicko, v 24-08-2010 08:00,
3. Ugasnjeno
odrinil te je razletela si se na ostrih čereh in zakrvavela morje...
Objavil/a ajda, v 24-08-2010 08:41,
4. ugasnjeno
felicko, pa ne tko dobesedno to jemat)))))))))). Ej
lp, ajda
Objavil/a felicko, v 24-08-2010 10:58,
5. Ugasnjeno
Ok, potem pa ne bom! :-)
Lp. felicko
Objavil/a Sinatra, v 05-10-2010 15:44,
6. izboljšanje
No to pa je (skoraj) renesansa. Barvito, slikovito in empatično (pa tudi simpatično seveda, seveda).
S
Objavil/a ajda, v 05-10-2010 22:50,
7. Ugasnjeno
No, lepo prebrati, da je prižgano)))))). Hvala za komentar, Sinatra, pa še kdaj.