Let štirideset skrival svoje cice
je brat Smaragdus pod meniško kuto,
prebil v molitvi sleherno minuto
v varstvu božjem svete je trojice.
Ko mine čas in že nad njim solzice
ob smrtni postelji rose sočutno,
skrivnost razkrije zbranim to neslutno,
da objokujejo telo device.
Tedaj menihi preblede v lica,
spogledajo se v nemi grozi; v dušo
se prikrade dvom, ogorčenost in gnus;
a že spoznajo v njej svet lik, svetnico
in ganjeni hite poljubljat družno
ji rob obleke trepetajočih ust...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (3)
Objavil/a MirnaVolk, v 09-08-2010 15:31,
1. Sveta Evfrozina
Ja ne vem zakaj ni tukajle nobenega komentarja. Super, kje vse jemlješ navdih in kako je pravzaprav tale pesem super napisana. Samo mimogrede - a si ti zgodovinar ali kaj podobnega? LP, Mirna
Objavil/a matejkrevs, v 12-08-2010 06:54,
2. Sonet o Sveti Evfrozini
Nisem zgodovinar, snov za ta sonet sem najdu v knjigi o svetnikih, kjer je bil kratek življenjepis o tej Evfrozini, ki se je morala 40 let pretvarjat da je menih, da bi obvarovala svoje devištvo v samostanu. Komentarjev pa ni, ker je sonet še kar zahtevna forma za branje, (koncentracija hitro pade) in je zato bolj priljubljena poezija v prostem verzu. lp.
Objavil/a matejkrevs, v 12-02-2011 22:36,
3. sonet o sveti Evfrozini
nč, tale komentar pa pišem sam zato, ker sem ta sonet v tercinah še malenkost popravu, tko da to je dokončna režiserjeva verzija, director´s final cut