v večernem hladu odprto oko zre v nebo išče dišečih metuljev v bledolični luni ki seva sanje pojočih ljudi ovitih v nežno odejo rožnato tkanih misli
zre oko v nebo v večernem hladu in jasno bere napis posejan po preprogi migetajočega vzorca neskončnih iskanj ki svetlo a nemo so ogledalo
tiho hladno je nebo mimo odplava oko ogenj strasti prebudi belo telo brezno čutenj - vulkan hotenj kroga misli osvobojen zapluje prah telesa po zraku in zariše črte vzporednih vesolj
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.