Napisal/a tomm, v ponedeljek, 22. mar. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Jutranja rosa naju je hladila,
a misli so se radostile,
izpolnila sva si srčno željo,
cvetlice naju so gostile.

Nebo se potopilo vame
z vdihi srkam vse spomine,
čutim notranje spremembe,
sproščenost sil na te miline.

Prežet od blagosti dajanja
ostalo bo za vedno v meni,
tega ne moreš pozabiti,
to so kot zemeljski pomniki.

Ni je vere od ljubezni
ki se kot spirala vije
in naju z objemi stiska,
iz dveh življenj se novo zlije.

Če si ustvaril to lepoto
bo z zadnjim ti izdihom,
povečana lepota tega stanja,
sprejela bo nebeška te spirala.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)