Melanholično podnebje pod oblaki samote širi svoj vonj povsod, po srcu; brez sramote. Še tiste žive fasade je brezbrižnost očrnila. Vsem žrtvam zmot oblast je prihodnost zavrnila. Bivše sončne ceste postale so počivališče mrtvoležečim sencam; kot množično grobišče.
Ko vsaj dež bi spral madeže z že tako ali tako razklanega asfalta misli ... ni ga sredstva spametovanja.
Povejte svoje mnenje prvi!