To kar vidim je iluzija.To kar slišim, laž.Od kod torej solze in bolečina, ko na zemljo leže mrak.Kam se skrije ves pogum,ko ostanem sama.Zakaj takrat napadejo besede in spomini z vso močjo in brez opozorila. Ni odmorov, ni izhodov, ena pot. Polna slabih in dobrih trenutkov pod dežnikom preteklosti. dolg tunel presenečanj in na koncu luč....sreča bo prišla
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.