Napisal/a Egoist, v torek, 19. jan. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Trdno zakoreninjen,
kot tisočletna sekvoja,
upirajoč se silam sveta,
stojim pred teboj.

S pogledom mi spodnašaš tla.
Kot seme regrata od lučke,
se dvigam od zemlje.

Ne vedoč kam me vodi pot,
lebdim v zraku in upam,
da pristanem na plodni prsti.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Mitja Drab, v 24-03-2010 19:27, 1. lepo lp   Objavil/a Matej, v 14-04-2010 08:59, 2. Regrat Pesem mi je zelo všeč. Predvsem ta paradoks v simboliki, ko najprej sebe primerjaš s trdoživostjo sekvoje, nato pa z regratovo lučko. Vendar je ta paradoks le navidezen, saj ravno s tem izraziš in opevaš močno ljubezen, katero čutiš do nje. Čeprav si do sveta trden, nepremakljiv, "zakoreninjen" - torej, nihče te ne more omajati v tvojih načelih, principih in odločitvah, pa se zgodi ravno obratno z "njo". Ona ti že s pogledom spodnese tla pod nogami. Ne veš "kam vodi pot" - prihodnost življenja z njo - ravno to je odvisno le od nje. Usoda tvojega življenja je v rokah tvoje ljubljene. Le upaš lahko, da boš "pristal na plodni prsti", le upaš lahko, da bo vse OK. Močno všečna poezija. Čestitke     LP Matej!   Objavil/a Egoist, v 14-04-2010 09:55, 3. Regrat Hvala, hvala. Pišem kar čutim. Včasih uspe, včasih pa ne. Egoist