Ni več moje duše, ker bila je vzeta- po poti kjer zdaj hodim le pustinja je izžeta. Ni važno kam da stopam vselej trnje pohodim ne pomaga mi če jokam spet in spet v krogu blodim Tu, kjer rože so uvele in drevo življenja palo ker ni rdečega več cveta ki bi ga prot' soncu gnalo
le še trnje je ostalo- suho trnje je ostalo! prazno, prazno, vse je prazno čakam le na zimo blazno…
Povejte svoje mnenje prvi!