Izpila bi vso bolečino iz tebe, popila z okusom tvojih ustnic jo, jo ublažila s krvjo.
Objela bi boleče mišice in poskrkala še zadnjo sled njih zla.
Oči prekrila bi mavrica, pogled pravljica.
Okov tu več ni, v pepel se dim spremeni.
Izpustila bi te, a potem bi odletel, na vrancu noči sen bi te vzel.