Nežen vetrič hladi moje razbeljeno telo. Sonce mi je razgrelo ude in me kopalo v toplini. Zvok narave miri mi misli in vse zaznave življenja mirijo ritem srca.
Nato pa padec kamna na mojo mirno gladino harmonije spremeni celoten tok bitja mojega srca. Prišla si ti! Oh, kako mogel sem živeti v iluziji sreče? Kako sploh smel sem spregledat tolikšno toploto? Upam na čas, ko utopila me boš v toplih objemih, na čas, ko s toplimi poljubi boš odtalila hladno srce moje.