Bili so griči za griči,
vsak s svojim imenom,
križi iz ugaslih obcestnih svetilk,
ko sem prižigal cigareto za cigareto
in na koncu zalučal škatlico v koš.
Meglena drevesa in vzkliki dijakov
so v meni obujali blede spomine.
Zdelo se je,
da so mi zvezde spletle hladno odejo,
kot klošar sem vstal in odšel v noč.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.