V objemih skrivamo bogove.
Spregovorili smo in podobe so obstale.
Gol sem tekel,
da mi je voda oblivala gležnje.
V mislih so me ves čas grizle kače,
zato sem pazil, kam polagam noge.
Klical je ovce v popolni francoščini
(Greta Garbo! Brigitte Bardot!)
in napravil devetdeset sklec na treh prstih
(za vsako leto eno).
Počasi je vse začelo bledeti;
obrazi, ki sem jih poljubil,
prsi, ki sem jih zagrabil z belimi zobmi.
Mhm.
Svet je temen na tej strani sončnih očal.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (5)
Objavil/a jpbenedikt, v 03-10-2009 00:23,
1. Paradise lost
Dobr!
Objavil/a ajda, v 03-10-2009 07:36,
2. Rajsko
kaj drugega kot *****
Kako bi bilo enostavno, če bi lahko zamenjali le očala ...
lp, ajda
Objavil/a Providence, v 03-10-2009 21:08,
3. Paradise lost
Zadnja zvezdica je sicer bolj trhla - zaradi naslova. Ne rečem, da se ne vklopi v pesem, je pa preveč banalen. Ne sodi k tvoji izvirnosti. Vsekakor vredno večkratnega branja, bravo, Y. P.
Objavil/a Yggradsil, v 05-10-2009 16:24,
4. milton
Priznam, naslovi niso moja dobra točka. Hvala vsem za komentarje (tudi pri starejših pesmih jpbenedikt). Vesel sem, ko se lahko tudi kdo drug poistoveti z izrazi moje podzavesti. L. out
Objavil/a Yggradsil, v 05-10-2009 16:24,
5. milton
Priznam, naslovi niso moja dobra točka. Hvala vsem za komentarje (tudi pri starejših pesmih jpbenedikt). Vesel sem, ko se lahko tudi kdo drug poistoveti z izrazi moje podzavesti. L. out