Ljubeče objemi me, zemlja rdeča Nežno z odejo me bridko pokrij Naposled počiva naj duša trpeča Sprejmi jo voljno med svoje dlani.
Za mano ostanejo pisma goreča Videti nočem več svetnih sivin Le kriki daljave so srca tožeča S sabo vzamem le nanjo spomin. Brezbrižno srce mi usoda je žgala Za prah ta minljiv ji kajpak mar ni Me zemlja je speča predolgo čakala.
Poslavljam od tebe se svet bolečin Spomini prelestni od plev so odbrani Na ležišču prstenem spokojno zaspim.
Povejte svoje mnenje prvi!