Napisal/a cinnamon, v četrtek, 20. avg. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Po stopnicah gor
in dol
pa spet gor,
saj kleti nimamo,
ven se mi pa ne da.

Na streho,
skozi okno na streho,
da vidim horizont,
da vidim,
da zamujam,
kako svet beži,
kako me ignorira ...

iz dneva v dan gre svojo pot
in me pusti tam na strehi
v moji norosti
z mojimi stopnicami
prehojenimi tisočkrat
počez in počez ...

... gor in dol
gor in dol ...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a ajda, v 24-08-2009 06:52, 1. Pogled včasih bi bilo dobro, da bi sestopil iz večnega vrtenja kolesja, ki te je zgrabilo za rob srajce in ne pusti iz svojega primeža, imaš škarje v dosegu rok, a odločitev prepuščaš naključju, morda? Hja, velikokrat smo ujeti in zajeti in cincamo, pa se ne zavedamo, kaj zamujamo.    lp, ajda