Napisal/a duovox, v ponedeljek, 27. jul. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Je na trati zacvetela lepa roža,
že jo sonce z žarki nežno boža,
a veter kakor da želi jo objeti,
na pot s seboj cvetlico vzeti.

Omagal cvet, polegel je po trati,
ovel, za vedno je želel zaspati,
le metulj ga še bežno obletel,
v slovo z vetrom daleč odletel.

A jutranja je rosa cvet prebudila,
uvelem cvetu življenje prebudila,
pokončen spet krasil bo trate,
će ne bom ga ga bom zate...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)