Dom
Napisal/a vvooodnarka, v torek, 09. jun. 09
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Odprla sem paket,
iz njega je štrlelo življenje.
Darilni celofan
me je ločil od maternice.
Ob prvi priliki sem se zahvalila,
s pritlikavimi marjeticami.
Val, ubežnik morja

z obrežja izrine korale.
Vrata zarjavelo za ječe.
Na loparju ljubezni, sesam mleko.
Glasovi. Nevidna roka trese,
trga jok. Plenička ujame strah.
Sklanjata se prikazni
včeraj, naslednji dan.
Budilka opazuje prve korake.
Vrata užaljeno klonejo
pod masakrom pesti,
stol izgubi nogo, koža dojilje pomodri.
Golobi, straža na sosedovi strehi
gledajo v ekran brez antene;
sedim na pručki,
mama teka in nekaj prenaša,
skozi okno potisne kos blaga,
pomaha.
Pest spi - grmenje je na dopustu,
po soncu, zrak ohladijo padavine.
Golobi, straža na sosedovi strehi;
spet tečeva, za ročico me oklepa
veriga prstov. Samo mene ima.
Ulica naju vsrka v lažni mir,
ključ od doma ždi v torbici.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!