Ležim in zrem v strop. To je zor v belino, ki ni bela.
Polna je razpok, polna je senc, polna oblik in napak. Na videz dolgočasen, bel strop brez vsebine, postane temelj zgodb, oblik, idej, misli in bolečin. Sprejeti belino z vsebino je sprejemanje izziva spremeniti navidezen nič v mnogoterost in poiskati pomen. Lahko živim v belini brez senc, razpok, oblik in napak. Vendar vem, da si bom tako razbelila oči. Zor bo postal umor. Belo bo postalo črno.
Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) |