jutranjost zora
ujetost lomljivosti
v kristalih ledu
mraz se zajeda
v ranjeno vejevje
le krik ptice v tišini
zaboli
brezbarvnost
samote
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (4)
Objavil/a Sinatra, v 10-03-2009 18:05,
1. Sledi avtentičnosti
Končno nekaj občutka; nekaj nežnosti, nekaj bistva.
Objavil/a ajda, v 10-03-2009 19:10,
2. Zor
matr , kdaj pa jaz nisem bila nežna?? jaoooooo), sicer pa, pesem je občutek, ko zreš v golo nemočno drevo in rodi se krik. Vseeno hvala za pogled, to je že veliko in za skromnost pri zvezdicah. Ja, tako občutiš in tako je.
lp, ajda
Objavil/a Providence, v 16-03-2009 18:05,
3. Zor
Morda je bil Sinatra ironičen, saj v tej pesmi ravno tiste pretirane nežnosti, ki včasih za nas, grenkoljubce , malo kvari tvojo poezijo, tukaj ni. Ti trije brahki so posrečen splet, ki se lepo poklopi s sliko, ki jih je navdihnila, ali pa v bralcu ustvari novo. Edini minus vidim v tem, da se v tako drobceni pesmi pojavijo kar tri izpeljanke na -ost. Če dovoliš predlog: mraz se zajeda v ranjeno vejevje
Sicer pa le v to smer naprej! Lp, P.
Objavil/a ajda, v 16-03-2009 19:49,
4. Zor
Ja, Sinatra že ve). Ja, tisto v drugi vrstici ranljivost je nastala le zaradi zlogov 5,7,5, kasneje em dodala še tretji verz in zato je tudi tam nepotrebno 5,7, 5, pa še lepše zveni. Hvala, Providence.