Napisal/a isoncek, v sobota, 24. jan. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Kar nama je
poslej ostalo
je roza luna,
večno ogledalo.

Pogledam gor,
odsev v sledi.
Tvoj in moj
pregib mehak.
Pogledaš ti?
Objem prebledi.
In zadnji,
tihi ... v noč
korak.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a tomm, v 09-02-2009 07:20, 1. roza luna Kar nama je  poslej ostalo  je roza luna,  večno ogledalo.     Prelepi verz, ki vsakogar zbudi iz sanj in kaže resnico posameznika.Luna, ti ki nas s svojo hladno modrostjo opajaš in učiš pomena miru in spokoja, nas vodiš v posebna stanja, nas učiš kako je treba vse reševati v spontanem ritmu, če hočemo pod tvojo svetlobo ujeti ljubezen tako dragoceno energijo za naš dvig v naročje samega Boga.   Objavil/a Tetka, v 09-02-2009 08:25, 2. roza luna ej, Lidica, kojk s nm carovnickam lejpu zapojcala o nashi lubiki lunci, kiss:, kiss:, hvalčy     inu kojk romantik sei skrivca u toj pesmuci, uhhhh , sie gvishn gledchala kak sei debelčy tai lunca inu dons punoch smo carovnicke mejle enča shod, konferlenco, vsajka nai svojčy Slivničky. Poi jei pai vsakha sei puvajbla enga carovnikla dai jei nashe sokce u carovnisk kotlu s svojcy carovniskm palčkoi premeshal. Cei kdu slishal kut dai bi volkovhi zavijhal sei nei cudhid, tako ti jei kad ljubi Tetka.     mejčy sei flulek dobhr,  T.