Napisal/a isoncek, v petek, 02. jan. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Spreletavanje netopirjev.
Senca zvonika
prebada mesečev obraz.
Sova grleno skovikne,
obnemi.

Čisto tiho grem mimo.
Pok vejice pod blatnim škornjem.
Tu si, realnost.
Netopirček me s pajčevinasto
nežnostjo krila
poboža po obrazu.

Saj se ne smeješ več,
mesec?

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a tomm, v 07-01-2009 06:54, 1. nočna zgodba Kdo se še opira danes na te občutke? Le tisti, ki noče zapustiti duhovne elemente samega sebe, saj oni so tisti, ki gradijo v srcu mostove do narave in povezujejo človeka s svojo pravo naturo, a to je ljubezen.