Napisal/a matejkrevs, v četrtek, 01. jul. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
V oči sem njene modre zastrmel se
in v hipu sem spoznal, da sem zgubljen;
da tik prepada ždim in morje v njem
pogoltne me v globine, ki temne se.
In bil sem bled, začuden in pretresen,
ko mi je rekla naj ne bom kreten,
da naj oči odvrnem proč, ker s tem
prestrašenim pogledom zgledam smešen!
"Oprosti" sem ji rekel tiho, v tem
povesil sem glavo, pobit, nesrečen -
pred vrati raja sem že stal, ves nem
in v angela upiral vid proseče,
a hladen, krut je bil do mene, vem,
saj pahnil me v to brezno je goreče!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|