Napisal/a AlibiS, v četrtek, 12. jun. 08 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nocoj, ko nate luna pazi
prislonjena na okensko polico,
se ti prikradem v sanje,
priplavam s tokom domišlije,
in ti v misli vtrem
čarobni prah ljubezni.
Da zjutraj preoblečem
novorojeni dan
iz te ponošene ti srajce
v mavrični pajčolan.
Je izbrisala noč
zadnje veselje z obrazov
in so posilile žalost
zvezde z belo svetlobo.
Maske sitih ljudi
pa privlekle
meglo izza hribov
da lahko so zaspali,
lažnivci, hinavci,
na trdih blazinah skrivnosti.
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|