Napisal/a lohpit, v torek, 03. jun. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Tja daleč, daleč me ponese obraz,
V vrtinec - vihar pregrešnih naslad,
Spet me prelestno zaobjame njen glas,
Zagrizel sem v dišeči, rdeči sad ...
In si kot spolzek Afroditin prelaz,
Se vzpenjam, a padam navzdol brez nad,
Daj mi roko, globoko me koplje plaz
Do dna plamen; njen pomen in moj razvrat.
Nekoč; morda bom slika tvoj'ga srca,
Na pragu tvojih vrat obstojim, trpim,
Ko po žarečem marmorju grem hodeč.
Ah, ti zvezda ugasni peklensko peč,
Začaraj Elizij, da te dohitim,
Tam še luč žari, tam se zarja smeji ...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|