Napisal/a AniLu, v torek, 23. sep. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Počasi se plazijo_
na vse strani, a še vedno se
vračajo na Mrhovišče: ker
Misel ˝pogine˝, ko se izgovori,
a pieteta ostane (-za
lačne ˝zveri˝).
Tako živijo - ˝ginejo˝ ...
in jaz ˝ginem˝ z njimi (, ker
je zbledela še zadnja Razlika:
med tistimi, ki gredo proti_
in tistimi, ki gredo z njimi), tako
vsi izgubljamo (..., ker nočejo
doumeti, da je že
˝mrtvo˝) ...
...
... zdi se, da še ga vedno
iščejo - ˝Podivjani um˝,
kateri bi: videl več (kot bi
mogli slutiti) in odšel prej (kot bi
mogli priti), da bi tako zagotovo
vedeli, da ne gredo z njimi, a to
je brez-pomensko, ker slednjič
so vsi ˝prežvekovalci
crkovine˝ ...
... in med prežvekovalci so
še najboljši tisti, ki se krčijo_
navznoter, tisti, ki čutijo
intenzivnost podivjanega - ˝moč
sprevrženega˝: Drugačnost!
(, a kaj ko postane
le-ta že ob rojstvu tako
navadna: banalna parola
˝intelektualnega˝ -preko katere
se vohajo ˝pravi intelektualci˝-
da se razblini še zadnja misel o
˝svobodi˝, da se preko ˝mrtvih˝
razglaša smrt ˝človeka˝ -kot
da ta ni bil že vedno mrtev-,
da se znova zaganja kolo ...
(, ki se je zagnalo že tolikokrat
pred nami) ..., tisto kolo, ki
napaja ˝lažna˝ upanja o ˝novih˝
sanjah, ˝izvirnih˝ mislih in ˝pravem˝
življenju ... in to samo zato, da
bi ˝človek˝ spoznal, da živi ...
(..., da bi lahko tako
končno umrl)).
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|