Trenutki so se razplamteli v podvojene sanje
kot tvoje biserno oko v valove morja,
obstala sem ob senci večnega razpotja;
naj obstojim, naj krenem dalje?
Malce je strašno in skrivnostno molčeče
in malce sem plašna v tej zibelki sonca,
kot čudna daljava zaziblje z obzorja
prastara davnina mi v strastno srce.
Ne gre več drugače;
kot plamen ujet med oblake
sem odvrgla davnine.
kot angel pripet na korake
srce je
in VPIJE!
Ne gre več drugače;
preveč je preprosto...
in vržem se hitro,
brez zdrahe,
med divje valove...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a ajda, v 21-04-2007 07:58,
1. risk
ko se se znajdemo na razpotju, ko se znajdemo na robu prepada, ko se znajdemo v situaciji, ko ne vemo , kateri korak bo pravi, je odlocitev tezka..mislim, da je najboljsa pot ali hipna odlocitev, kot si jo spletla v svoji pesmi..vrzem se hitro med divje valove... mislim, da si ti opisovala odnos med dvema..da nisi imela energije za braniti se, napadati , a se odlociti in seveda divji valovi niso vedno poguba...so tudi plavanje k resitvi .. lepo si napisala
lp, ajda
Objavil/a VILINČEK, v 21-04-2007 12:27,
2. risk
In vržem se hitro, brez zdrahe, med divje valove... ----------------------- Znova zelo dobra pesem Lorellia...diha in utripa, besede pleteš z občutkom. Všeč mi je tvoja poezija!