v zadušljivi soparni noči
se prepotena
stisnjenih zob
prebijava

skozi okostenele koronarke srčne dame

Slikovita pokrajina prežema moj duh; ujet v bistvo časa. Ne zmorem več lastne bolečine, ki duši moj ponos in mi krade energijo.

Blodnjak sivih con
me pripelje do roba
eksistence.
V daljavi žari
zadnji sončni
zahod.

Počivajo v zimskem snu,
gozdovi, pšenična polja,
le Mura teče svojo pot,
skozi zimski dan v hladno noč.
Beri dalje...

Na kamniti ograji bel jasmin
služi kot most drobnim mravljam. Spomin
hodi vedno po enaki poti.
Je ščepec zaveda...

Veliki voz. Sirius. Globina. Noč.
Iskanja. Snovanja. Rimska cesta.
Smisel. Tipaje v brezup. Nemoč.
Nekje sončen dan in...

Če bi bilo
bi smeh obstajal

Če bi bilo
Bi mir prevladal

Se v dan meglen tja v jesen,
srečalo je troje znamenitih mož,
daril bo nosil vsak zvrhan koš,
Miklavž, Božič...

Lačen sem hrane, da preživim
iz njene sestave se spoznavam učim,
ona preganja lenost iz me,
uči me, da iščem, kako priti do ...

Valovi
moji
srčnega
utripa...
so
na
drugi