Kresnik bo.
Opilki srca.
Sveti nekje
znotraj teme.
Ne bo nosil rož.
Orhidej.
Orhideja = modo.

Sedim in se gugam.
Naprej.
Nazaj.
Naprej…. Nazaj.
Gugalnica škripa.
Naprej…. Nazaj.

Z rojstvom v
ta usran svet struktur
polomila sem si krila....

Da, rada bi sedela v svoji sobi
In zrla v drug svet.
Kjer je življenje tako, kakor hočem …
… še premalo močno verjame...

Sedim v mraku..
Z velikanskimi, črnimi krili tema me je prekrila..
Me v temno, nežno svilo ovila..

skozi
pregreta ležišča
zakajene dvorane
misli razklane
upognjena hrbtišča
brez zunanjega blišča <...

Stojim na čereh svojega življenja
in nemo zrem v neskončno daljavo prihodnosti.
Preteklost beži pr...

Najin dialog spremenil se je v
dvojni monolog, ki ostaja v tišini.
Nesposobna izraziti besede,
kot bi uživala v medsebojnem klanju.<...

Budim mesečino
Nevihta trese prezeble ostanke sanj na verandi
Polnoč še ni pognala listov
da bi se skrila v zelenkasto zavetje

V zbrani tišini
sem polna praznih misli
v zasužnjeni samoti boli telo
želje so kot rezilo v duši
zato mirujem