KO BOŠ NEKOČ HODILA.
PO TISTIH POTEH.
IN BOŠ NJEGA LJUBILA,
V SKRITIH NOČEH,
NAJ TE SRCE
NE SPOMNI NAME.

Če bi lahko gozdovi govorili,
če bi imele smreke obraz,
bi mi povedali vsi skupaj,
čemu sem tukaj jaz?

...

Beli grad na obzorju sinjem
raste iz dreves.
Veličasten kraljuje hribu,
iz osamljenosti
ga rešujejo
obiski. ...

Le še zadnjič mi stisni roko,
še zadnjič me potegni v objem.
Še zadnjič me nežno poljubi
In še enkrat, še zadn...

Oblaki mojega sveta
so temni, grozeči, prežeči.
Venomer obljubljajo le nevihte,
ki me potolčejo na tla z dežjem
in b...

Nisem kriva
za prežgane roke
ki so se oklepale
mojega telesa
Nisem kriva
da gorim
zate Beri dalje...

v zadušljivi soparni noči
se prepotena
stisnjenih zob
prebijava

skozi okostenele koronarke srčne dame

Med naju se je usedla
Majha nedolžna žalost.
Z velikimi očmi
Strmi gor, v najine poglede,
Ki se držijo vsaksebi.

TEMA-STIKALO!

Tema….
povsod tema.

Od nekod se prikrade tih žvenket,
menda je kovina.

Ne, ti ne boš prišla!

Odprl sem vrata srca
v umit, sončen pomladni dan.
S pogledi želja so zatrepetale m...