Sediva čisto na robu prepada-
jutru moliva noge
v požiralnik.

Brenkaš po strunah razpoloženja,
krpaš melodične luknje sistematično ob večerih.
Kakor da bi dihal polžje korake na obroke.
Kot da b...

Bi pisal roman vam o tem kako in zakaj,
če bil bi zašel človeški korak pomotoma v raj,
izgubil svoj smisel ta isti bi kraj-a zakaj?...

Brezciljno drhtenje
v polnočni hlad ujetih porazov,
kakor lebdenje zgubljenih obrazov
v tišini meglic;
nad gozdo...

Restavracija.
Krožnik školjk.
In modri prtiček.
Razgrnjen.
Zate.
Morje širno.
Barčica po njem plava.

Polzenje dežnih kapljic po steklu, izlivajo se ena v drugo. Curek. V sobi samotni, temni, le lunin sij na mizi. Prazna je, le papir ...

jaz še zmeraj čakam
na modri oblak,
rumeno listje,
mrzli zrak 

Trenutek moreč,
pritiska kot kavelj žgeč,
z njega visi brezčasna minuta,
udarja prek hrbta pekoče kot knuta.

neproza.
ki noče biti pesem.
pa je.
slišiš...
vidiš...
čutiš?

Včasih nastopi bolečina

Beri dalje...