Brbotala je med ustnicami
čuteča in pregrešno zrela
jagoda, čar obrobja gozda.
Šele, ko je topel veter
...

Človek išče pot,
ne najde je.
Zakaj hodi sam?
Je nor?

Včasih imam občutek, da sem čisto, čisto sama. Da ga ni človeka na svetu, ki lahko bi ga imela rada. Včasih imam občutek, da sem dru...

Noč temnejša od najglobljega prepada,
dnevu ugasnile so vse luči,
srd nepotešena blodi,
ubija, beseda vsaka neizrečena.
Bledo l...

Ne, ti ne boš prišla!

Odprl sem vrata srca
v umit, sončen pomladni dan.
S pogledi želja so zatrepetale m...

Asfalt se mehča
v blodno brezno
mimoidočih stopal.
Avgustovska vročina
buhti in ima navzet vonj
izpare vdanih ...

Prišli smo tja,
kjer nihče nikogar ne pozna,
kjer je trava rumena in
naša pota izgubljena.

Beri dalje...