Ko prvič sem tebe srečal portal,
vzklila je bodeča nežna milina-
beseda skrita lahko se bo odkrila!
Sijočih zvezdic pogled je zasija...

Sneg prši v brezkončni,
nemi večer;
duša je prazna in bolna,
v njej je nemir.

Popotnik utrujen in sam sem,
Beri dalje...

Ko ugasnejo luči, 
mene v duši zaboli:
Kdo objel me bo to noč,
kot sem tebe jaz nekoč.

Zjutraj rad poljub bi vroč...

Utrinek zvezde,
plaz svetlih, iskrivih idej
lune ne zmoti.

Samevam v tišini z okusom grenkobe,
k tlom pa me vleče veriga realnosti.
Na eni strani želja po zatekanju v narisan svet...

V prazni sobi
stoji klavir
pokrit z  žametno prevleko
požrto od moljev
preperelo od časa
zbledelo od spomin...

Živiš,umiraš.
V koščico tvojo vlije se besed dotik
in preden prideš do popolnega dognanja,
usta ti napolni z žarom domišljije.
Beri dalje...

Vrtim se okrog Sonca
in se usedem na prvo
češnjevo vejo.

Bila sem dih in ti bil si stih, ki zame ga ustvaril čas je v polnoči. 

Besede so moje obleke,
mehke in vpojne
z razpetimi gumbi
in madeži studa
na zlikanem stavku.
Zamujam
...