Svet postaja siv,
Čedalje bolj temen in neživ…
Še svetlo modri oblaki se želijo skriti pred grozo,
ki se jim bliž...

Kadar poneso k pokoju
me nekoč iz rodne hiše
tja na britof, med mrliče,
ali, če bom padel v boju

...

Zjutraj bom lahko poslušala to belo tišino
in v njej iskala tvoj glas.
Ti pa se boš v hrupu mesta
n...

Ko si odhajal,
si poljubil v zraku
nevidne besede.

Njeno telo naj bo tvoj klavir,
na katerega zaigraš nežno melodijo,
s tonom tiho prebudiš zlati nemir,
prsti po ...

Gledam v nebo,
Iščem kje vidim te lahko.
A tebe med nami več ni,
le spomin na tebe še živi!

Dišeča svečka.
Vendar povsem brez vonja.
Zazrem se v plame.
Vid postaja vedno bolj meglen.
Še bolj kot ...

Ko se končaš in svet s teboj potone,
ko čas ti razdal je samega sebe,
zaplešeš s spoznanjem v večnost pozabe,
da živel si sanje, ...

Ko vstopiš v moj svet,
se tišina zaceli,
si neslišen in neviden,
pa vendar prisoten v vsej
moji biti,
z ljubezijo me opaja...

Žalujem...
Smrt...s te strani ...
tako dokončna, se zdi...
Na povšini slišm krik tvoj
...