Hodim naprej,hodim po sebi
teptam se s korakom
korak me ubija, ponos mi umira.

Ostal sem sam kot zrno v morju
nikjer ni nikogar, zapuščen v sebi
potolčen v prah
sem nihče in nikdo
in kot tak ves drugačen.

Le to je ostalo od moje celote
od mojega bistva nikjer trme ni več
še manj je ponosa, kaj šele bogastva
niti želje in slave…
je vse poteptano
in vse pomendrano.

Le golota je ostala
v mislih in čustvih povsod le golota
iz nje se prebuja neka lahkota
me ona dviguje, me veter prenaša
saj sem ničesar, na meni še manj.
Povsod le golota, prežeta celota
postal sem nekaj, kar nikjer ni bilo.

Postal sem to, kar se čuti nad vsemi
veličastna božanskost
brez srda in zmede
brez straha in laži
nekaj novega zdaj domuje v meni
za vse večne čase ima svoje ime
razrešena od vsega
svoboda iz mene
svojo luč si uzre.

Zapomni si človek, da vse kar te veže
k zemlji potiska, to satan v tebi
ne da te od sebe, ostal boš s telesom
tako dolgo pri njem
dokler ne začneš
hoditi po sebi……

Komentiraj pesem na forumu.
(8 komentarjev)

---