|
Na pragu razpotij popotnik si masko nadene
in v svet skrivnosti se poda. Na poti Bagdada se sreča z njo,
ki v trenutku očara njegovo oko
Njena milina, gibanje bokov,
hoja navkreber, zada mu bolečine strasti
in vzburi njegovo moškost,
njegovo slo po telesu,
polnem oblin, mehkob. Ta bolezen, ki že stoletja tare ta svet,
poln želja, poželenja teles, ki zvijajo se v strasti,
v spotenih, golih, kot struna napetih teles. Potoneš v pozabo, odpreš se kot lotosov cvet
in daješ pomen ekstazi življenja.
Zaželi si igro, igro življenja, igro dejanj,
Na pragu razpotij, na poti Bagdada. Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev) |
