Nočno vršanje
moreči sen razpiha
jutro bo lepo

Višina mojih pričakovanj
ne prenese mrzlega zraka
veter južni zlobni, ostanki bolecin

Sanjska cesta skozi mesto
pogled s hri...

Ljubezen moja neminljiva
S teboj sem v večnost se prelila
Res da življenjne nama vsakodnevnosti ne da
A v srcu dveh le ena duša d...

Nekoč prijateljici.
Kaj pa zdaj?
Je konec vsega?
Tretja oseba se je vmešala.
Najino prijateljstvo
razrahljala.

V moj notranji dialog
so se prikradli hmi in ami;
v velike začetnice, pike, klicaje
in milijone vprašajev so podtaknili
pasje b...

Povzpel sem se visoko nad oblake
v mislih namreč sem lahko povsod,
pristal na gori sem visoki,
obdani z množico njenih otrok...

Ni poti!
Nič več.
Spoznanje,
da začetek je konec,
je že zdavnaj mimo.
Kaj zdaj?

Ob tihih jutrih kot danes,
želim pomesti s pričakovano sivino dneva.
Sedeč na robu prazne postelje
sortiram misli prejšnjega dne,...

Ne čutim bolečine,
ker ne govoriva,
vnaprej izgubila sem spomine,
ki jih oba želiva.

Okus v zraku po jutranji kavi,
zvok morja ki ga poje ptica,
vetra šepet v rosni travi,
svetla luna, neba cesarica.