Pettisočkrat sva se skoraj
Ozavestila v dvoje
Pettisočkrat nič
Je nič

Beri dalje...

Nisem si mislil,
da sem lahko
tako srečen,
če na Piccadillyu
pijem s tabo kavo
in gledam,
...

Kje si princesa iz mojih sanj?
Vidim tvoje solze, ki padajo na dlan,
Čutim v srcu, da ti se bojiš,
Strah je za šibke! Vem, t...

Sedaj nekdo lačen prosi hrano...
Nekje nekdo na pločniku leži s strelno rano...
Poslušaj, nekdo na ves glas 'na pomoč' kriči...
Seda...

Prišla tiho je, potiho,
sploh ne vem kdaj,
zašepetala nežno je, prenežno,
nisem vedela zakaj.

Bel list na mojih črnih vejah si. Tvoje misli rišejo preteklost. Del sebe si pustil med stenami njenih ozkih hodnikov. V njej živiš. Sedanjosti si ...

Dotiki, ki žarijo bolj kot modri plameni,
trenutki, ki poenotijo vse najmanjše celice,
da se lahko imajo rade.
Kri naenkrat zmrzuj...

Zakaj bi odprla oči,
se zazrla v pust bel zid,
oblekla zmečkane obleke,
spremenila svoj obraz,
odšla med tujce...?

Kao što vjetar uporno gura nebo,
divljom snagom spajamo prepone,
i noć nas više ne zadržava za sebe,
jer se u osmjehu plavog sunc...

Kot pes na pikniku vegetarjanskem
sem bil - ves tih in mrk, lačen, lačen
ljubezni, vse mi je bilo odveč, razen
...