Napisal/a emily, v sobota, 14. maj 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Jaz nisem morje
ki si ga klical ponoči
s sunkovitimi vzdihljaji polnimi opojnosti
polnočnih zvezd velikega voza

Nisem veter
ki ga zahtevaš v otopelosti
z mokrimi rokami prebodenimi s kristali
neke nuje po tujih zgodbah

In nisem pesem
ki bi jo pisal v niču
s prsti raslimi iz bolečine zelene
ker se bojiš predati svobodi

V oči te gledam
ko begaš skozi tisoče prostih asociacij
o potencialu nadaljevanja časa
Držim te z roko iz ogljika, vodika in fosforja

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)