Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Kot ostra strupena sulica je udaril blisk in neusmiljeno je padla kapljica dragocene biserno čiste vode v morje... Zapeklo je vodno gladino. Vetru je zastal dih. Duši se galeb. V daljavi so se razpela krila ladje časa. In pogled zaman vsepovprek obupano išče svoj požirek vode.
Tišina. In nenadoma me predrami nežno svilena melodija spomina. Kapljica šepeta otrokom zgodbo o soncu. O soncu, ki greje zemljo. Prebuja sokove. Uliva moči in svobode, miru in ljubezni. O soncu ljudi. o soncu, ki ga je znala živeti. In zazrem se v nebo, v vase oči, v žarke, ki jih je tako nesebično posejala. Po vročih drhtečih licih drsijo solze. A zrem v nebo. In vidim sonce. V vas. In njo. Čisto biserno kapljico življenja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
